fiziologija prehrane drugi delni izpit part 3 Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija prehrane drugi delni izpit part 3 > Flashcards

Flashcards in fiziologija prehrane drugi delni izpit part 3 Deck (111)
Loading flashcards...
1

kateri ksilini sta lipogeni kislini?
kaj to pomeni?

- ocetna kislina
- amslena kislina

- služita kot izhodni material za sintezo
maščobnih kislin do 16 ogljikovih atomov

2

kakšna kislian ej propionska kislina?

je glukogena = sinteza glukoze = vpliv na
količino mleka (proizvodnja 1 l mleka zahteva 72 g glukoze)

3

an akj nakazuje Večja proizvodnja mleka z
manjšo količino tolšče

dnevna proizvodnja tolšče
je v celoti povečana.

4

Prevelik delež OH v obroku > 60% kaj povzroča?
kaj so možni razlogi za prevelik delež OH?

- hujši padec tolšče in lahko tudi mlečnosti
- drobno mleti OH + termično obdelani +

5

Učinek OH koncentratov na vampovo fermentacijo in raven tolšče
v mleku

- Ni vlaknine, + termično obdelana koruza = majhen odstotek mlečne tolšče (1,4)
- Padec mlečne tolšče je spomladi in jeseni . več OH + zaradi mlade trave, ki ima manj vlaknine (manj ocetne kisline) in več vode
- Milejši padec nastopi, ko se poveča delež propionske kisline > 25 mol %
- Hudo zmanjšanje mlečne tolšče lahko pričakujemo pri > 30 mol %

6

kaj kaže na dejanske spremembe v produkciji ocetne, propionske in maslene kisline?

Razlike v molarnem razmerju med nižjimi maščobnimi kislinami v
vampovem soku

7

zakaj so motnje v proizvodnji tolšče?

- povečane tvorbe glukogene
propionske kisline
- zmanjšana tvorba lipogene ocetne
in maslene kisline

8

kaj povzroča Povečana raven inzulina v krvi

zmanjša lipolizo in
pospešuje lipogenezo v maščobnih tkivih

9

kaj ttorej povzroča padec mlečne tolšče ?

- motnej v proizvodnji tolšče
- povečana raven inzulina v krvi

- Obe spremembi v presnovi zmanjšata produkcijo najvažnejših snovi
- acetati, butirati, proste maščobne kisline, kar ima za posledico
padec mlečne tolšče.

10

kaj s ezgodi če je delež OH 60% oz. 70-80 % ?

- okoli 60%
*padec tolšče okoli 3%;
- 70-80%
*padec tolšče zmanjša na 2,5% ali pod 2%,

delež beljakovin se običajno poveča za manj kot 0,4%

11

mlečna tolšča in povezava s kislinami

Mlečna tolšča = ozko povezana z lipogeno : glukogenim razmerjem in v signifikantni
korelaciji z deležem propionske kisline v vampovem soku

12

kakšne so izgiube zaradi padca mlečne tolšče?

enake izgubam zaradi ketoze in drugih metaboličnih bolezni (puerperalna pareza)

13

preventiva motenj

- pravilna sestava obroka + adaptacija na koncentrate (14 dni)
- Optimalno sestavljen obrok za dobre molznice = 40 do 60 % voluminozne
krme oziroma koncentratov ( @ 50 : 50)
- Omogočena je maksimalna konzumacija in optimalen izkoristek energije - največja mlečnost in stabilnost mlečne maščobe

14

Prebavne motnje nutricijske etiologije v intenzivni govedorejski
proizvodnji

Bolezni vezane na nepravilno prehrano z OH
in neustrezno sestavljen obrok
- Kisla indigestija - acidoza vampa
* akutna kislin indigestija
*kronična latentna acidoza

spremljajoče bolezni
- vampova parakeratoza
-hiperkeratoza in rumenitis
-jetrni abscesi
-laminitis
-nastanek sečnih kamnov
-podvrženost krčem
-dislokacija siriščnika

15

Akutna kisla indigestija

- Nastane zaradi konzumacije prevelike količine lahko prebavljivih OH
* žitarice (koruza, pšenica, rž, ječmen)
*krmne mešanice,
*okopavine,
*melasa,
* sadje,
*kruh

- Kritična količina je odvisna od:
* prilagojenosti živali na OH,
* njihovega prehranskega stanja,
*velikosti delcev krme
- dogaja pri pitancih na začetku obdobja pitanja, ko se privajajo na koncentriran obrok

- Krave = poporodno obdobje = neustrezno razmerje voluminozna krma / koncentrati

- Pogost vzrok tudi
* voluminozna krma slabe kakovosti = manjše zauživanje
* voluminozna krma z malo vlaknine = mlada trava

- lahko tudi v ekstenzivni reji, če žival nenadoma pride do OH koncentratov

- Več škode bolezen povzroči v intenzivnem pitanju in intenzivni
mlečni proizvodnji goved

16

kako pride do anstanka acidoze v vampu?

- povečanje lahko prebavljivih OH koncentratov --> poveča se št. vseh bakterij v vampu --> poveča se delež NMK --> padec pH --> poveča delež bakterij s. bovis --> poveča konc. melčne kisline --> pride še do nižjega pH --> OD TU ANPREJ DVE POTI:

1. padec razvoja št. bakterijskih vrst --> pH je pod 5 --> s- bovis se zniža, povečano št. laktobacilov --> acidoza vampa, ki vodi v nastanek mlečne kisline ---> začaran krog

2. staza fermentacije --> D in L mlečna kislian se absorbira --> metabolna acidoza

17

Beljakovinski koncentrati in motnje zaradi neustrezne
preskrbljenosti živali z beljakovinami

- krmila, ki vsebujejo več kot 20 % prebavljivih surovih beljakovin, računano na suho snov.
*V to skupino spadajo koncentrati
živalskega, rastlinskega in mikrobnega izvora ter viri neproteinskega dušika=sečnina

- Pri prežvekovalcih mikroorganizmi v predželodcih sintetizirajojo lastne beljakovine iz aminokislin in neproteinskega dušika krme, ki jih gostitelj nato izkoristi.
* Glede na to kakovost beljakovin v obroku za prežvekovalce ni tako pomembna kot je za prašiče in perutnino.

18

Potrebe prežvekovalcev po beljakovinah in načini za njihovo ugotavljanje

- v sloveniji: sistem ocenjevanja na osnovi prebavljivih surovihbeljakovin
- sistem ocenjevanja na osnovi prebavljivih surovih beljakovin
- vse bolj aktualno ocenjevanje potreb po
beljakovinah na osnovi presnovljivih beljakovin
* loči potrebe po dušikovih snoveh za vampove mikroorganizme od celotnih potreb živali

19

UGOTAVLJANJE RAZGRADLJIVOSTI BELJAKOVIN

- v vampu se določa v najlonskih
vrečkah, ki jih namestijo v vamp fistuliranih ovc ali goved.
* velikost por 0,05mm
- Po inkubacijskem času se vrečke odvzamejo iz vampa, operejo, posušijo in se v njih določi izguba suhe snovi in dušika.

20

kako ej s potrebami v obroku po :
* v vampu hitro razgradljivih belajkovin
* počasi razgradljivih
* nerazgradljivih
*na kisla detergentna vlakna vezanih belajkovin

pri različnih ravneh proizvodnje?

VISOKO PROIZVODNE KRAVE
- hitro razgradljive: 0,25 deleže belajkovinskih frakcij
- počasi: 0,3
- nerazgrad: 0,33
- an ksila..: 0,7

- imajo več nerazgradljivih belajkovin v vampu

KRAVE Z AMJHNO PROIZVODNJO:
- hitro: 0,25
- počasi: : 0,55
- neraz: : 0,13
- na kislla: 0,7

- oiamjo več počasi razgradljivih, in manj v vmapu aerazgradljivh

- hitro in na kisla dtergentna vlakna vezanih beljakovin je enako pri obeh proizvodnjah

21

katera je krma kjer se beljakovine v največji meri (0,71-0,90) razgradijo v vampu,

- travno in koruzno silažo in seno,
- med žiti:
*ječmn, pšenico in oves,
.- med beljakovinskimi
koncentrati:
*kazein, pšenični gluten ter sončnične in ogrščičnetropine

22

katere belajkovine se v vampu nekoliko (0,51-0,70) slabše razgradijo?

Kaj se zgodi z B v mleku, če jih
krmimo?

beljakovine trave, koruze in sirka, lanenih pogač, sojinih tropin, pivskih tropin,
bučne pogače in koruzni gluten

- delež belajkovin v mleku se poveča, ker se tako več beljakovin absorbira skozi črevo in so dostopne takoj za metabolizem ?

23

od česa j3e razgradljivost belajkovin v vampu odvisna v veliki meri?
razloži.

- od časa zadrževanja beljakovin v vampu.

- Pri visoki ravni produkcije:
*čas zadrževanja krme v vampu
krajši= kar vpliva na manjšo razgradljivost proteinov.
* Pri majhnicproizvodnji je pasaža vampove vsebine v siriščnik počasnejša,
razgradnja beljakovin pa obsežnejša.

24

kiakšna je zgornaj meja količine belajkovin v obroku?

okoli 18%

25

ali so belajkovinski koncentrati dragi?

ja

26

kaj s edogaja če je v krmi večja raven belajkovin?

Pri večji ravni beljakovin pride, zlasti če primanjkuje energije, do zmanjšanja zauživanja krme in manjše mlečnosti. Poročajo tudi o pogostnejših plodnostnih motnjah.

27

naštej dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto in
hranilno vrednost krmil rastlinskega porekla

1. Vrsta, sorta in hibrid
2. Čas izkoriščanja
3. Ciklus vegetacije
4. Dnevna nihanja
*Hranilne snovi niso vseh 24h enako v rastlinah
5. Pogoji rasti
*kakšna prst
*kakšen pH

28

leguminoze - naštej jih

- leguminoze: detelje, stročnice
- stročnice:
*fižol
*grah
*bob
*leča
*soja
*čičerika
bolj v človeki prehrani
dobro prenaša sušo in vročino
* Podzemski oreški, arašidi ali kikirikiji
*

29

kaj še uvrščamo med stročnice oz. metulnice?

detelje, lucerno, volčji bob oz. lupino in grašico.

30

opiši značilnosti leguminoz

- Veliko B, veliko Ca in veliko beta-karotinov