parazitologija izpit Flashcards Preview

Veterinary Science > parazitologija izpit > Flashcards

Flashcards in parazitologija izpit Deck (239)
Loading flashcards...
1

Kako določamo ektoparazite in kako endoparazite

EKTOPARAZITI
- Ektoparazite (uši, tekuti, klopi) določamo s prostim očesom ali ročno lupo.
- Če jih s prostim očesom ne vidimo (npr.garjavci), odvzamemo poroženelo lusko kože (pazimo, da jo vzamemo dovolj globoko),
*lahko uporabimo hitro metodo:
material prenesemo na predmetnico
dodamo kapljico 10% KOH (- KOH raztopi vse kar je keratinskega, samo hitin iz katerega je parazit ostane)
pokrijemo s pokroivnico, pomanemo
pogledamo pod mikroskopom
* ali pa prekuhamo (če je garjavcev manj) v 10% KOH in mikroskopiramo. Pri pregledu ugotavljamo tudi jajčeca. Pregled moramo posebej temeljito opraviti na predilekcijskih mestih (tam, kjer se določeni enktoparaziti največ zadržujejo).

ENDOPARAZITI
- Endoparazite lahko ugotavljamo tako pri raztelešenih kot tudi pri živih živalih.

- Raztelešene živali: pregledamo organske sisteme po določenem zaporedju. Posebej pozorni smo na
prebavila, jetra in pljuča.
- Požiralnik in želodec pregledamo z Whitlockovo metodo,
- parenhimatozne organe pa z metodo po Skrjabinu.

- Žive živali:
-opravimo koprološke preiskave (v iztrebkih ugotavljamo jajčeca, ličinke, odrasle osebke, oociste, itd.).
- pregledamo urin, kri,
- Koprološke preiskave so: preiskava brisa iztrebkov, sedimentacijska in flotacijska metoda,metoda po Vajdi, metoda po Baermannu, McMaster metoda in koprokulture.

2

odvzem vzorca za zunanje parazite

večji zunanjui zajedavci, tekuti ali uši
- odstrižemo dlako čim bližje koži
- gledamo gnide -> jajčeca uši
- gledamo iztrebke bolh

garjavci
- odvzamemo ostružek kože
- z ostro žlico podrgnemo na meji med poškodovano in nespremenjeno kožo
- koža malo zakrvavi zaradi poškodovanih kapilar

demodex
- populimo nekaj dlak

psoroptes cuniculli
- z vatirancem obrišemo notrnajo stran ušesakunca

3

kako pregledujemo organe?

- metodo po whitlocku
- metoda po skrjabinu

4

Opiši SAF metodo

- SAF metoda za koncentriranej protozojev
- SAF raztopina iz natrijevega acetata, ocetne kisline, formalina, vode
- velika senzitiviteta za zaznavov parazitskih protozojev
* zazna tudi ciste
- poceni
- preprosta
- low toxcity

- 1g iztrebka v eprueto z 10ml SAF raztopine
- zmešaj
- energično premešaj/pretresi
- filtriraj z lijakom in gazo
- cedntrifugirfaj 1 minuto pri 2000 rpm
- odstrani supernatant s pipeto ali odlij supernatant
- dodaj 7ml fiziološke raztopine
- premešaj z leseno palčko
- dodaj 3ml etra
- pretresi
- centrifugiraj 5min na 2000 rpm
- po centrifugirjanju 4 plasti v eprueti
- odstrani zgornje 3 sloje (sedimentpustiš)
- sedimenta more biti manj kot 1ml, če ga je več ponovi koncentriranje z etrom/fiziološko raztopino
- premešaj sediment in kapni kapljico an predmetno steklce, čez pokrovno
- gledaš pod mikroskopom 400x povečava
*jajčeca helminitov se tudi vidijo
*protozoja (npr. giardia - trofozoiti in ciste)
- lahko gledaš tudi pod imerzijsko povečavo

5

Kaj je samoozdravitev

- Poveča se količina histamina v krvnem serumu, ker je vnetna sprememba in delovanje na epitelij --> temu se želi parazit izognit
*poveča se občutljivost kože za anitgene invazijskih ličink
*edemi sluznic
*eozinofilija
*povečano št. protiteles v serumu
- samoozdravite pri hiperinvazijah odpove
- npr. trichostrongylida zapuščajo svoja anselišča in nove ličinke se ne zadržujejo

6

kaj je pomladna aktivnost

- po jagnjitvi se večkratno poveča št. izločenih jajčec na g iztrebkov, brez novih invazij
vzroki:
*dozorevanje neaktivnih ličink
*porod
*laktacija
*padec odpornosti

7

Na kakšen način lahko parazit invadira gostitelja?

- jajčeca na invazijski stopnji (v jajčecu razvita ličinka pri askaridih)

- invazijske ličinke L3, ki se izležejo iz blastomeriziranih tankostenih jajčec (trichostrongilidi, ankilostomidi, strongylidi)
*vnos per oralno, sub cutano, kolostralno, s hrano, trans oviarno, diaplacentarno, invazija plodu v rodilih

- razvojne oblike trakulj

8

Kaj je avtoheterokseni razvojni krog?

- od začetka do konca razvoja v enem gostitelju
- ena vrsta parazita se razvija samo v enem gostitelju, v akterem najdemo ličinke in odrasle spolno zrele parazite.

primer: Trichinella spiralis, Taenia solium
ličinka: prečnoprogasta mišica
odrasel sp. zrel parazit: črevesje

9

Kje najdemo ektoparazite?

- na površini telesa
- velikokrat to arthropoda ali členonožci
*koža (lahko tudi v njej - garjavci v stratum corneum, dlačni mešički)
*dlaka
*zunanji sluhovod
*obnosne votline
*sinusi
*pod luskinami nog perjadi ali na njih
*na plavutih ali škrgah rib

10

Kje najdemo endoparazite?

- v telesih gostiteljev
*prebavila (najpogosteje)
*krvne žile
*mišičevje
*možgani
*celice (npr. eritrociti)
*limfatično tkivo
*telesne votline (filarije)

11

Kaj je definitivni gostitelj?

- končni gostitelj v katerem se razmnožuje spolno zreli parazit

12

Kaj je vmesni gostitelj?

- nosi ličinke na različnih razvojnih stopnjah in so te navadno infektivne

13

Kaj je vektor?

- pasivni prenašalec parazita (razvojne oblike--> ponavadi krvosesni artropodi
1. biološki
*v njem poteče razvoj parazita do stopnje invazivnsoti (komar-filarije)
2. mehanični
*prenaša parazita brez njegovega razvoja

14

Kaj je transportni gostitelj

- nosi invazivno obliko parazita
- ličinke v takem gostitelju preživijo neugodna obdobja ali pa ga izkoristijo za transport na drug kraj
- ličinke, larve se encistirajo (obdajo se z ovojem in razvoja ne nadaljujejo) .
- paraziti transportnemu vmesnemu gostitelju niso škodljivi, število parazitov je majhno, njihov razvoj tu ne poteka

15

Kaj je parazit?

- organizem, ki živi na ali v drugem organizmu

16

Katere živalske združbe poznaš?

- homospecifične
- heterospecifične

17

Opiši notranjo migracijo ličink

‐ notranja migracija ličink = ličinke po invaziji končnega gostitelja aktivno potujejo po telesu in se v različnih organih levijo in dozorevajo;
- najbolj pogosta pot je črevo‐trebušna votlina‐organi v trebušni votlini (npr. jetra)‐črevo, pri kateri pogosto pride do resnih poškodb organov

18

Kaj je paratenični gostitelj

- posebna oblika transportnega vmesnega gostitelja, v kateri se nabere večje
število invazijskih oblik, zato predstavlja veliko nevarnost (kratek čas ‐ močna invadiranost)

19

Opiši heterospecifično združbo

‐ heterospecifična združba = združbo sestavljajo osebki različnih vrst, bolj čvrsto povezani med seboj,
- odvisnost med številnimi osebki je večja in trajnejša, odnosi so bolj komplicirani (življenjski prostor, prehrana, razmnoževanje, itd.)

20

Opiši homospecifično združbo

‐ homospecifična združba = združbo sestavljajo osebki iste vrste, bolj rahlo povezani med seboj,
- odnosi so enostavni (temeljijo na starostni /jeleni/ ali spolni strukturi /volkulja/, hierarhične lestvice, itd.),
- prihajajo v kontakt z drugimi združbami; npr. čebelji panj, krdelo volkov

21

Kaj je monokseni parazit?

- parazitira samo na eni vrsti gostitelja
- ne rabi vmesnega gostitelja

22

kaj je heterokseni parazit?

- parazit, ki živi na račun dveh ali več različnih gostiteljev
* stalni (tu je odrasla oblika)
*začasni (tu larvalna oblika)
- potrebujejo vmesnega gostitelja

23

kaj je hermaforidizem

- Hermafrodit ali dvospolnik je organizem, pri katerem se hkrati pojavijo moški in ženski spolni znaki.
- Stopnja izražanja značinlnosti drugega spola je lahko zelo različna

24

naštej oblike sožitja (simbioze)

- komenzalizem
- mutualizem
- inkvilinizem
- phoresis
- predacija
- parazitizem
- prootokoperacija
- amenzalizem
- kompeticija
- nevtralizem

25

Opiši komenzalizem

- priskledništvo
- škode ni, vendar ima korist le en
- gostitelj nudi hrano in prostor za simbionta
- odnos med dvema vrstno različnima organizmoma
npr. mrhovinarji in lev (lev upleni plen), ptice in drevo (ptice na njem gnezdijo), rak vitičnjak in morska želva, spužva in rakovica
(meduza in riba, protozoi iz prebavil človeka, Entamoeba gingivalis v ustni votlini človeka)

26

opiši mutualizem

- korist imata oba, en od drugega
- se podpirata
- sposobna sta živeti tudi ločeno
- npr, rak samotar in veternica..
(rak samotar in vetrnica, zaščita z lovkami, se prehranjuje z ostanki hrane raka; termiti /vrsta mravelj, ki zajeda v lesu/ in njihovi črevesni protozoi, razkroj celuloze, termiti jo ne prebavljajo, protozoi pa, ciliati prežvekovalcev, mravlje in listne uši- mravlje jedo iztrebke listnih uši, v zameno uši zaščitijo )

27

opiši inkvilinizem

- en član je popolnoma odvisen od drugega
- inkvilin je tisti, ki je stanovalec in lahko v primeru motenj fizioloških dogajanj v gostitelju postane parazit
- npr. migetalkar in rakec

- povezava organizmov različnih bioloških vrst, kjer je en član sožitja popolnoma odvisen od drugega
inkvilini – stanovalci ne škodujejo gostitelju, tudi ta ne njim (migetalkar in vodni rakec: če pogine rakec, pogine tudi migetalkar, ker mu primanjkuje hrane)
- če pride do motenj fizioloških dogajanj v gostitelju, inkvilini lahko postanejo - paraziti
- če en pogine, pogine tudi drugi

28

Opiši phoresis

skupno potovanje, gostitelj nosi, prenaša phoront-a, začasna povezava, insekti
prenašajo glive, bakterije, jajčeca, ni odvisnosti

29

Opiši predacijo.

- imamo predatorje in plen
- npr. mačka in miš, lev in antilopa
- ena vrsta ima korist (plenilec), druga pa škodo (plen),
- pomembno je razmerje velikosti med plenilcem in plenom (čas za iskanje plena ne sme biti predolg, v uplenjenem telesu pa mora biti več energije, kot jo je bilo porabljene za lov),
- nekateri plenilci se združijo v skupine (krdela),
- med plenilcem in plenom obstaja tudi ustrezno številčno razmerje (populacije plena so številčnejše od populacij plenilcev populacijska nihanja);

30

Opiši parazitizem

- en član združbe živi v ali na gostitelju, mu škoduje, živi na njegov račun in je od njega odvisen
- lahko pride tudi do smrti gostitelja
- paraziti so zelo odvisni od svojega gostitelja
- to so lahko:
*trematodi
*cestodi
*acanthocephala
*nekateri nematodi
*pentastomidi (kot da bi imeli 5 ustnic)
*protozoji