fiziologija krvi - 3 kolokvij Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija krvi - 3 kolokvij > Flashcards

Flashcards in fiziologija krvi - 3 kolokvij Deck (277)
Loading flashcards...
1

ali je kri vrsta tkiva? in če je zakaj?

je vrsta tkiva, ker je iz celic in iz medceličnine

2

katere funkcije v telesu opravlja kri?

 transportna,
 homeostatska,
 termoregulacijska,
 obrambna.

3

zakaj je kri zelo primerna za opazovanje različnih stanj in sprememb v organizmu?

- razemroma lahek in neškodljiv način odvzema krvi

4

kaj je vazodilatacija?

razširitev žil

5

kako je s termoregulacijo krvi v nosnem področju?

- vazodilatacija na periferiji = ohlajanje
- vazodilatacija drugje= ogrevanje

6

kaj vse prenaša kri (transportna vloga) ?

- plini
- hrnailne snovi
- elektroliti
- hormoni
- metaboliti
- odpadni produkti

7

kaj je hematologija?

področje fiziologije, ki preučuje stanje v krvi v zvezi z fiziološkimi spremembami

8

kaj dela klinična hematologija?

- na osnovi preiskav krvi (ANALIZA KRVI) pomaga pri diagnosticiranju bolezni ali postavljanju diferencialne diagnoze

9

katero reklo velja za kri?

kri je zrcalo dogajanj v telesu

10

katere so osnovne hematološke preiskave?

-ugotavljanje števila krvnih celic,

◦ ugotavljanje razmerja med krvnimi celicami,
*lahko med vsemi krvnimi celicami ali le v določeni skupini - npr. premik bele krvne slike levo ali desno

◦ hematokritsko razmerje,

◦ sedimentacija in

◦ koncentracija hemoglobina.

- premer eritrocitov

- ...

11

kaj je hematokritska vrednost?

- to je razmerje med plazmo in krvnimi celicami

12

kako se določa konc. hemoglobina?

- predvsem spektrofotometrično

13

kdaj se kri začne sedimentirat?

ko se suspenzija krvnih celic začne posedat

14

kdo določa konc. različnih snovi v krvni plazmi oz. serumu?

katere snovi se določajo?

- sodobne biokemične analitske metode-

◦ številnih organskih snovi,
◦ različnih mineralnih snovi,
◦ vitaminov,
◦ encimov,
*ALT, AST, GAMA-GLUTAMAT = jetrni encimi
◦ hormonov,
◦ barvil …

15

KJE SE NAJPOGOSTEJE JEMLJE ŽIVALI KRI?

- iz površinskih ven

16

ali pogosto jemljemo kri iz arterije in kdaj?

- kri jemljemo redko
- le ko preverjamo oksigenacijo ali za znastvene raziskave

17

kiomo jemljemo kri direktno iz srca?

- mali živlaim
*lanboratorijske
*majjhni psi in mačke

18

postopek oddvzema krvi

 po potrebi - postrižemo dlako ali
odstranimo perje;
 površina kože--> očiščena, dezinficirana;
 veno komprimiramo - stisnemo(da nabrekne);
 punktiramo s sterilno, ostro in suho iglo;
 kri počasi vsesamo z brizgo ali
 natočimo v epruveto ali v drugo zbirno
posodo.

19

iz akterih ven jemljemo običajno kri domačim živlaim?

konj:
*v. jugularis

govedo:
*v.jugularis
(govedo ima trdo kožo, moraš se navadit kako globoko in močno morš pritisnit)
*v.coccigice
(žival ni treba fiksirat)
*v.abdominalis (krava)

prašič:
*v.auricularis
*v.cava cranialis (zahtevno)
*orbitalni sinus
*v.jugualris
(težko jo je najti)
*c. coccygea

pes:
*v.cephalica antebrachii (prednja okončina)
*v. saphena parvi (zadnja okončina)
*v.jugularis
*v.sublingualis (narkoza)

mačka: treba jih je sadirat
*v.femoralis
*v.cephalica antebrachii

kunec:
*v.auricularis
*v.jugularis

podgana in miš:
*v.coccigica
*podjezični ali orbittalni žilni pletež

drobnica:
-v.jugularis

perutnina:
*krilna vena
*v.jugularis

20

kaj je pomembno pri jemanju krvi?

- da je živla fiksirana

21

kako se izognemu stresu in poškodba tkiva zaradi večkratnega odvzema krvi v krajših časovnih presledki, ko proučujemo dinamične spremembe v krvi v daljšem časovnem obdobju?

vstavimo trajni žilni kateter (kanilo) v žilo

22

kam najpogosteje vstavimo trajno kanilo?
katera živalska vrsta je izjema? kje jo tam vstavimo?

-v v.jugularis

- pes, mačka: v.cephalica antebrachii-

23

opiši postopek vstavitve trajne kanile

 britje in razkuževanje kože,
 komprimiranje žile,
 punkcija z iglo žilnega katetra, pod kotom 15 stopinj
 iglo odstranimo, kateter pustimo v žili in
prilepimo na kožo, dlako ali volno živali na vratu,
 kateter napolnimo s fiziološko raztopino
(+antikoagulant), --> da ga preperemo
 pred odvzemom vzorca krvi vsebino katetra in majhno količino krvi zavržemo - s tem preprečimo redčeje vzorca krvi s fizioloko raztopino
 po odvzemu vzorca - kateter ponovno
napolnimo s tekočino in zapremo z zamaškom.

24

kaj je prerdnost epruete s p'odtlakom za jemanje krvi?

- Je pripomoček za odvzzem krvi
- zmanjšuje
možnost za neposredni stik jemalca krvi s
krvjo pacienta (nevarnosti okužbe z
boleznimi, ki se prenašajo s krvjo).

25

kako je zgrajena eprueta s podtlakom za odvzem krvi?

- držalo
- igla z dvema konicama
- eprueta s podtlakom

26

opiši postopek odvzema krvi z eprueto s podtlakom

- Odvijemo iglo iz varovala, ki ga predstavlja dvojni tulec, jo vstavimo v
nastavek in privijemo, nato odvijemo še zgornji del varovalnega tulca.
- V nastavek vstavimo epruveto s podtlakom tako,da se spodnja konica
igle prislanja na zamašek (ga ne prebodemo!).
- Epruveto in nastavek primemo z desno roko tako, da s kazalcem in
sredincem objemamo držalo, s palcem ali z dlanjo pa narahlo
pritiskamo na dno epruvete.
- Komprimira žilo, z zgornjo konico igle, ki jo nastavimo na žilo pod kotom približno 15 stopinj, žilo prebodemo.
- Ko z iglo prodremo v žilo, pritisnemo na epruveto tako, da spodnja
konica igle prebode zamašek. Ker je v epruveti podtlak, prične kri
pritekati vanjo.
-Ko je epruveta napolnjena, popustimo pritisk na žilo in iglo
izvlečemo iz nje.
- Ker je v epruveti antikoagulant, epruveto narahlo premešamo.

27

kakšno vrsto krvi večinoma potrebujemo za hematološke preiskave?

tekočo kri

28

s čim preprečujemo strjevanje krvi?

- preprečujemo z dodajanjem snovi, ki jih imenujemo antikoagulanti

29

na kaj delujejo antikoagulanti?
kdaj antikoagulanti ne delujejo?

- dleujej no različne faktorje kaogulacije krvi - prekinejo s tem proces koagulacije

- en delujejo če po odvzemu krvi , kri ne premešamo dobro

30

kje kri koagulira.?
kako poteka koagulacija krvi?
faktorji koagulacije krvi.

- izven organizma

- poteka kot veriga zaporednih biokemijskih reakcij
("kaskadni proces"). --> gre do nastanka FIBRINA

- pri koagulaciji sodelujejo številne substance - faktorji koagulacije krvi (okoli 14 jih je)
*so serinske proteaze
*tranglutaminaze (faktor 139
◦ poimenovanje:
 po avtorjih, ki so jih odkrili,
 z generičnimi imeni ali
 z rimskimi številkami