fiziologija 4. kolokvij part 2 Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija 4. kolokvij part 2 > Flashcards

Flashcards in fiziologija 4. kolokvij part 2 Deck (117)
Loading flashcards...
1

opiši skeletno mišico.
zakaj delovanje mišic lahko preučujemo na izolirnih mišicah?

- SESTAVLJA JO VEČ STO ALI CELO VEČ TISOČ CELIC, od kateirh vsaka sodeluje pri krčenju mišice
- ob izolaciji , če jo dražimo z električnim tokom, s eobnaša enako kot mišica organizmu

2

opiši živčno mišični preparat

- anjveč preparati iz mišic žab
*mišice delujejo še dolgo po izolaciji iz
organizma (ohranijo možnost kontrakcije), ne da bi jim morali ustvariti kontrolirane fiziološke pogoje (HS, O2, tel. To).

3

zakaj ej žabji mišični preparat boljši od sesalskega?

- pri seesalskem bi mogla bit temperatura 21-24 C, ker je živec občutljiv
- pri sesalskem bi rabili tudi O2 in HS
- žabji preparati -ne rabimo jih ohranjat v kontroliranih fizioloških pogojih
- žabji preparati dlje časa zdržijo

4

katere mišice smo uporabili za živčno mišični preparat?

- diafragmo
*n.phrenicus
*del rebrnega loka ohranimo

-m.gastrocnemius
*n.ischiadicus

5

Priprava M. gastrocnemiusa

1. Žabo dekapitiramo in z iglo uničimo hrbtenjačo.
2. V sakralnem delu prerežemo hrbtenico, ločimo spodnje okončine od trupa, odstranimo kožo z okončin.
3. Okončini ločimo lateralno od medenične simfize.
4. S škarjami prebodemo kito m.
gastrocnemiusa nad tarzalnim sklepom, jo
prerežemo in mišico z enim potegom ločimo od drugih mišic.
5. Do uporabe mišico shranimo v vlažni komori (petrijevka s filtrirnim papirjem, navlaženim z Ringerjevo raztopino).

6

Priprava živčno-mišičnega preparata

1. Žabo dekapitiramo in uničimo hrbtenjačo.
2. S škarjami previdno ločimo N. ischiadicus od podlage.
3. Živec prevežemo s sukancem. S prsti
razmaknemo stegenske mišice, med katerimi
poteka živec, in ga previdno izprepariramo do
njegovega vstopa na M. gastrocnemius.
4. Krčenje preparata kontroliramo z galvanskimi vilicami.
*v praksi tega ne delamo

7

Namestitev mišičnega preparata na kimograf. Naštej sestavne dele

K - kimograf;
F - fiksna ročica
kimografa;
P - premična ročica
s pisalko;
M - mišični
preparat;
E - elektrodi;
pr - prižema;
U - utež

- mišica je nameščena na ročicah levo od osciloskopa.
- kaveljček, ki prebada zgornjo kito mišice je del pretvornika, ki meri moč krčenja mišice, tisti, ki prebada spodnjo tetivo pa fiksira mišico

8

kako lahko stimuliramo živec v živčno-mišičnem preparatu?

direktno:
- mišico vzdražimo z el. tokom

indirektno:
- živec vsesamo v sukcijsko elektrodo
- tako vzdražimo le živec in ne mišice
- meja napetosti: 1-10 V
*če še povečuejmo napetost, lahko skurimo živec

9

kdaj se mišica ne bo vzdražila?

če dražljaj ni dovolj močan, oz. če ne preseže praga.

10

kako je z močjo med mišično kontrakcijo?

- Aktivna moč nastaja med mišično kontrakcijo
- pasivna moč izvira iz raztegnjene mišice
*je posledica raztezanja mišice
*je odvisna od njene elastičnosti
- skupna moč= vsota aktivne in apsivne moči
*lahko jo izmerimo

11

katere vrste mišičnih kontrakcij poznaŠ?1

- enostavna mišična kontrakcija
- sestavljena mišična kontrakcija
- izotonična in izometrična mišična kontrakcija

12

opiši enostavno mišično kontrakcijo

- reakcija mišice na enkraten dražljaj ustrezne
napetosti

- v organizmu enostavnih mišičnih kontrakcij
razmeroma malo, večinoma so sestavljene.

13

iz koliko faz je sestavljena enostavna mišična kontrakcija?
naštej jih.
od česa je odvisno trajanje faz?

- 3
- latentna faza
- faza kontrakcije
- faza dekontrakcije

- trajanje posammeznih faz mišične kontrakcije je odvisno od vrste mišicee
*hitre -
čas kontrakcije zelo kratek
primer: očesne miice, m.gastrocnemius
*počasne -
obdobje relaksacije in kontrakcijeje raztetgnjeno
primer: m.soleus

14

opiši latentno fazo

 od trenutka vzdraženja do začetka kontrakcije mišice (~ 0,01 s);
 vključuje čas, potreben, da dražljaj preide po motoričnem živcu skozi živčnomišično sinapso, in čas od vzdraženja mišice do začetka kontrakcije.
- na kontrakciji se nič ne pozna, ker stimujlus prihaja na motorično ploščico in pride do depolarizacije

15

opiši fazo kontrakcije

zajema čas kontrakcije - krčenja mišice (približno 0,04 sek),

16

opiši fazo dekontrakcije

- zajema čas relaksacije - sprostitve mišice (0,05 s), torej njenega vračanja v začetni položaj.
- daljša faza

17

kaj nam pove amplituda, na grafu mišične kontrakccije?

- za koliko gramov s eje mišica skrčila

18

Vzdražljivost mišic

- ena od lastnosti mišic;
- za razliko od srčne mišice odgovarja skeletna mišica na dražljaje (česa?) različne jakosti z različno stopnjo kontrakcije.
- s povečevanjem dr4ažljaj se povečuje tudi moč krčenja mišice zaradi naraščanja števila vzdraženih mišičnih vlaken
- povečevanje števila vzderaženih motoričnih enot povečuje moč krčenja.

19

kdaj se mišica popolnoma skrči?
kaj se takrrat zgodi?

- ko so vzdražena vsa mišična vlakna
- andaljne povečevanj ne povzroči še večjega odziva

20

kaj ej motorična enota?

- osnovna funkcionalna enota v intaktni mišici
- sestavlja jo skupina mišičnih vlaken +
motorični nevron, ki jih kontrolira;

- nastanek akcijskega potenciala v motoričnem nevronu --> vsa mišična vlakna motorne enote se skrčijo;

- število mišičnih vlaken v motorni enoti:
*mišice, ki izvajajo precizne gibe 3 – 5,
* grobe motorne akcije več 100 ali 1000.
- - čim bolj je precizna mišica, manj vlaken sestavlja motorično enoto

- razlika med motoričnimi enotami:
* kakšna ej moč dražlajja da jih vzdraži, se preseže prag - to je odvisno od št. mišičnih vlaken v motorični enoti.

- posamezna motorična enota odgovarja na
dražljaj po zakonu "vse ali nič" (kot srce):
* preslaboten dražljaj ne povzroči skrčenja,
*zadosti močen pa maksimalno skrčenje.

- celotna mišica - sestavljena iz motoričnih
enot, ki imajo različen prag vzdražljivosti;
- dražljaj določene napetosti vzdraži samo tiste motorične enote, katerih prag vzdražljivosti je dosežen ali presežen;
* ko je dosežen maksimalni dražljaj, se skrčijo vse mišične celice - mišica se skrči maksimalno. povečevanej ajkosti dražljajo ne povzroči še večje kontrakcije

21

katere stopnje dražlajajev poznaš?

- subminimalni
- minimalni
- maksimalni
- supramaksimalni

22

opiši subminimalni dražljaj

ni zadosti močan, da bi vzdražil mišico

23

opiši minimalni dražljaj

vzdraži mišico le toliko, da se minimalno
skrči (krčijo se motorne enote z najnižjim pragom);

24

opiši maksimalni dražljaj

- s stopnjevanjem napetosti dražljaja se
mišica vse močneje krči, dokler ni dražljaj tako močan, da je dosežena maksimalna kontrakcija (skrčene so vse motorične enote);
- najvišji prag vzdraženja

25

opiši supramaksimalni dražljaj

dražljaji, katerih napetost je večja
od maksimalnega, vendar ne povzročijo še večje kontrakcije mišice.

26

kakšna napetost ponavadi povzroči naksimalno kontrakcijo mišice?

9 V

27

kiako ej z amplitudu na grafu mišpične kontrakcije, če povečujemo napetost?

amplituda se zviša

28

Vpliv temperature na enostavno mišično
kontrakcijo

Van‘t Hoffov zakon

- znižanje temperature upočasni hitrost kontrakcije,
* Krivulja enostavne mišične kontrakcije ob ohladitvi mišice - bolj položna in daljša kot v prvem primeru (ker so vse faze enostavne mišične kontrakcije podaljšane).

- povišanje temperature jo pospeši
* Krivulja enostavne mišične kontrakcije ogrete mišice bolj strma in krajša kot pred segrevanjem (ker vse tri faze potekajo hitreje in bolj intenzivno),
večja amplituda, večja moč kontrakcije

29

Vpliv temperature na enostavno mišično
kontrakcijo - izvedba poskusa

Pripravimo mišični preparat in ga namestimo na kimograf.
1. Registriramo miogram enostavne mišične kontrakcije (na sobni temperaturi).

2. Preparat prelivamo s toplo Ringerjevo raztopino in registriramo enostavno mišično kontrakcijo ogretega preparata.

3. Preparat prelivamo z ohlajeno Ringerjevo raztopino in registriramo mišično kontrakcijo preparata

30

kako lahko povečamo moč mišične kontrakcije?

- s povečevanje napetosti dražljaja
- povečanje frekvence dražljajev, ki stimulirajo mišico
*vsak anslednji dražljaj povzroči novo kontrakcijo, preden se mišica relaksira