fiziologija prehrane drugi delni izpit part 2 Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija prehrane drugi delni izpit part 2 > Flashcards

Flashcards in fiziologija prehrane drugi delni izpit part 2 Deck (273)
Loading flashcards...
1

kaj so bili osli včasih?
kaj se dogaja z številom rejcev danes?

- pomembne gospodarske živali – za delo na revnih področjih
- narašča

2

opiši osle

Manj zahtevni in bolj vzdržljivi:
•nadomeščali konje
•danes predvsem ljubiteljske živali
•v razvitem svetu za delo večinoma ne uporabljajo

3

kakšen je njihov način prehranjevanja in sestava obroka?

•Suha področja podsaharske Afrike
- Preživetje ob skromni krmi (malo E in B, veliko SV)

•V našem okolju krmiti pazljivo (debelost, z debelostjo povezane bolezni)
*bolje izkoriščajo krmo kot konji

4

kaj so pogosti vzroki debelosti pri oslih?

- Premalo gibanja,
- energijsko prebogata krma
- pomanjkanje normativov v zvezi s prehrano (prirejeni za konje- ponije)

5

kaj je laminitis?

šepanje

6

kaj je hiperlipidimija?

- preveč maščob v telesu
- Povečana količina prostih mašč

7

kaj je Metabolni sindrom kopitarjev

neodzivnost na inzulin

8

opiši ZNAČILNOSTI PREHRANE, PREBAVE IN PRESNOVE OSLOV

- hranijo ves dan- 14-18h dnevno
- dolge razdalje
- potrebe po energiji zadovoljijo z Slabo prebavljiva krma, malo HS, revna krma
- imajo zelo gibljivo zgornjo ustnico
*paša
*obiranje (konji redko obirajo)
- v naravi se pasejo ves dan
- na pašniku manj kot 11h na dan
- pomembno da ima prost dostop do slame
* polnost prebavil
* Zagotovitev zadostne količine vlaknine

9

kdo je Equus africanus

prednik oslov, izvira iz afrike

10

če damo oslom prebogato krmo je treba kaj storiti?

omejiti čas krmljenja

11

kakšno krmo damo konjem in kakšno oslom?

Konji -->travo z manjšo hranilno vrednostjo
Osli ---> travo z večjo hranilno vrednostjo (seno)

12

v akj vodi premalo gibanja, preobilna/ prebogata krma pri oslih?

- debelost
- hiperlipidimija
- laminitis
- Metabolni sindrom kopitarjev

13

¸kdo rabi več SS/kg t.m. (za zadovoljitev potreb po E) kopitarji ali prežvekovalci?

prežvekovalci

14

qali ej pomembno d adelovne živali iamjo dovolj časa za prehranjevanje ?
kaj dajemo živlaim če ni časa za krmo?

- ja
- dajemo koncentrate, da rabijo manjši volumen hrane zaužiti

15

dnevni vnos SS pri oslih:

•Več kot prežvekovalci
•Hitrejša pasaža krme čez prebavila, vendar slabša prebavljivost
•Osli – manj SS kot konji (ker krmo bolje izkoristijo)
*Prilagoditev suhim območjem – malo trave z veliko vlaknine
•ugotovili, da bolje prebavljajo in izkoriščajo voluminozno krmo kot konji
•Slabo prebavljivo krmo z veliko SV Dobro izkoristijo
*daljše zadrževanje vsebine v črevesju, učinkovitejša mikrobna fermentacija

16

beduinske koze in krma

najboljše prebavljajo krmo z veliko vsebnostjo surovih beljakovin - osli so jim dober približek

17

kaj anm pove sestava krme?

vsebnost celične stene rastlin

18

kaj spada pod netopno celično steno?
kaj se dogaja z zorenjem rastline?
kaj je netopna celična stena pri različnih analizah?

- celuloza, hemiceluloza, lignin

- z zorenjem se veča delež celične stene

- V Weendski analizi to imenujemo surova vlaknina
- V analizi po Van Soestu je to NDF
*v nevtralnem detergentu netopna vlaknina

19

kakšna je povezava NDF in prežvekovalec?

NDF zmanjša vnos SS, ker zmanjšuje hitrost prehoda črevesne vsebine, daje občutek polnosti vampa

20

kakšna je povezava NDF in kopitarjev?

- sestavni deli rastlinske stene pri kopitarjih manjši vpliv na prehod črevesne vsebine kot pri prežvekovalcih.

- Še posebno velja to za osle: večjo sposobnost povečevanja zmogljivosti slepega in debelega črevesja

- Večja kapaciteta prebavil - pojedo več suhe snovi - pasaža se ne pospeši in ne pride do slabšega izkoriščanja krme

21

kateri je priamrni dejavnik, ki določa ki določa učinkovitost fermentacije črevesne vsebine?

hitrost prehoda črevesne vsebine

22

kako je z osli in prebavljivostjo vlaknine?

- prebavljivost vlaknine je odvisna od lignina
*negativen vpliv na prebavljivost)
- osli so se prehranjevali s tropskimi rasltinami
* tropske rastlien vsebujejo več lignina, slabša prebavljivost
*učinkovito so jih izkorišla

23

zakaj je boljša prebavljivost voluminozne krme pri oslih?

•Mikroflora debelega črevesja
•Kvasovke – hitreje razgrajujejo celulozo

24

kako je s travami v anšem okolju?
je to primerna paša za osle?

- Kratko obdobje zorenja
- Manjša količina celuloze, lignina

- je preveč bogata:
•Časovna in prostorska omejitev paše
*osel se prilagodi krajši paši
* okoli 11h - jedli hitreje a enake količine
*če pasemo pod 11h pride do amnjšega vnosa SS
•Paša z drugimi živalmi

25

kolikšen je dnevni vnos SS pri osli?

•0,83 – 3% t.m.
•Za vzdrževanje potrebujejo:
•Do 51 g SS/kg t.m./dan (spomladi, poleti, jeseni)
•Do 66 g SS/kg t.m./dan (pozimi)
•To je manj kot potrebujejo konji/poniji

26

kdo določa potrebe po energiji?
osnovna formula:

- stopnja metabolizma

- Osnovna formula : telesna masa/TM/ na 0,75 : koliko potrtebuje živla za golo vzdrževanje - osnovna potreba po energiji (ta formula velja npr.. Tudi za pse..)

27

ocena potrebe po prebavljivi energiji - enačba, lastnosti

- enačbe izpeljane za konje
*Potrebe za osle so manjše (75% PE za konje)
- Potrebe ne razlikujejo glede na spol
- Letni časi – narastejo od pomladi do jeseni (0,32 MJ/dan/kg TM), pozimi na 0,43 MJ/dan/kg TM
- Hladno okolje – povišan nivo bazalnega metabolizma – ohranitev tel. temp.
- Temperature nad kritično mejo – več E za hlajenje

28

kako je z osli ki delajo in potrebami po energiji

•povečane potrebe po energiji zaradi dela
•Povprečen osel (150 kg)
•10 km ali 4 ure: 50% več PE (od PEvzdr)
•20 km ali 6 ur: 100% več PE
•Manj časa za hranjenje, apetit ni povečan
•Voluminozna krma + koncentrati (veliko enostavnih OH)

29

osli ki ne delajo in potreba po energiji?

•Pokritje potreb z voluminozno krmo (veliko SV - slama)
•V vseh letnih časih
•Vsaj 50% slame v obroku (potešijo apetit, pokrijejo potrebe po SS, se ne zredijo)
•Zima – povečane potrebe po E za 50%
•Vnos SS poveča za 30%
•Povečanje deleža slame/sena na 70% obroka

30

kako je z virom beljakovin pri kopitarjih?

•Izključno krma rastlinskega izvora
•Sečnina – ni primeren vir N