fiziologija prehrane-vaje, 1.kolokvij Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija prehrane-vaje, 1.kolokvij > Flashcards

Flashcards in fiziologija prehrane-vaje, 1.kolokvij Deck (195)
Loading flashcards...
1

kaj pomeni kratica IHPPŽ. opiši njeno dejavnsot

inštitut za higieno in patologijo prehrane živali.

- ukvarjajo se z problematiko, ki je povezana s prehrano živali
*patologija prehrane
*klinična prehrana
- preiskave različne krme
*pomanjkanje, presežki
*kvaliteta

2

kaj je EPPHO?

enota za patologijo prehrane in higieno okolja

- skrb za varno hrano
- uradni alboratorij za andzor krme
- izvajanje monitoringa

3

kaj so osnovna krmila?

- hranilne snovi potrebne za življenje in produkcijo
- ne smejo vsebovat zdravju škodljive snovi

4

delitev krmil glede na izvor?

- rastlinska
- živalska
- mineralna
- vitaminska
- sintetična
- bitehnološko pridobljena

5

delitev krmil glede na koncentracijo in prebavljivost hranilnih snovi?

- voluminozna krmila
- močna krmila (koncentrati)

6

delitev krmil glede na vsebnost HS?

- energetska
- beljakovinska
- mineralna
- vitaminska

7

kaj spada pod energetska krmila?

ogljikovi hidrati
masti
olja
zrna žit
gomoljčnice
stranski proizvodi industrijskega sladkorja

8

kaj spada pod beljakovinska krmila

- mestna/kostna/ribja/krvna moka
- leguminoze
- oljne tropine / pogače

9

kaj spada pod mineralna krmila?

- anorganske soli Ca, P, Mg, Na (makroelementi)
- anorganske soli mikroelementov

10

kaj spada pod vitmainska krmila?

- sintetični vitmaini
- naravni vitamini

11

kako uvrščajo gomoljčnice različne literature?

- Ene med energetska krmila
- druge med voluminozna krmila

12

opiši pšenico

- Triticum ssp
- Kulturna rastlina
- Družina trav
- Do 1,5 m v višino
- 27 vrst - pomembni dve
*Triticum aestivum 
*Triticum durum.
- Pšenica je najpomembnejše krušno žito in osnovno živilo za večji del svetovnega prebivalstva.
- vsebuje veliko škroba

13

opiši tritikale

- Križanec pšenice in rži
- Več beljakovin kot pšenica, manj glutena
- Krmno žito, pekovski izdelki
- Ne potrebuje veliko gnojil
- Odporna na bolezni
- Dober pridelek zrnja in slame
- Velika krmna vrednost

14

opiši koruza

- Največ energije od vseh žitaric,
- malo maščobe,
- veliko vlaknin.
- Edini vir žitaric s katerimi hranimi živali. Pitanje.

15

opiši voluminozna krmila

- nad 15% surove vlaknine
- sveža
- konzervirana
*seno
*silaže
- gomoljčnice, korenčnice

16

katere vrste silaž poznaš?

- travna
- koruzna
- iz detelje
- iz lucerne
- ...

17

kaj je zelena krma? opiši jo

- vsi pridelki zelenih rastlin
*trava
*leguminoze
*detelja
*lucerna
*zelena žita
*zelena koruza
*krmni ohrovt
*...
- paša/ prialst (košenje, vožnaj v hlev)
- Ima veliko vode 75-85 %
- Hranilna vrednost odvisna od:
*botanične sestave področja kjer kosimo, *vrste tal
*starosti rastline
*gnojenja tal
*podnebnih razmer

18

kaj se dogaja s starostjo rasltine?

- manjša količina vode
- veča se delež surovih vlaknin (oleseneitev)
- poslabšanje prebavljivosti
- slabša hranilna vredcnost

19

kaj je glavni problem mladih rastlin?

- prebavne motnje, ker imajo manj surovih vlaknin

20

kaj je mrva?

- vse vrste zelene krme, ki jih konzerviramo s sušenjem.
- vsebuje manj kot 15% vode
- določena izguba hrnailne vrednsoti
-

21

kaj se dogaja ko usšimo?

- določena izguba hrnailne vrednosti (oksidacija, drobljenje listov)

22

kaj uporabiš za anstanek lucerninih briketov?

lucernino moko

23

kako dobimo krmilo v obliki moke?

- dehidracija: hitro osuševanej pri visokih temperaturah (650 stopinj)
- mletje

24

katere vrste krmil v obliki moke poznaš?

- TRAVNA
- LUCERNINA

25

opiši slamo

- stebla in listi žitaric in koruze po žetvi
- običajno uporabljamo kot nastilj
- vsebujejo zelo veliko vlaknin in malo beljakovin
- kot krmilo se uporablja le za prežvekovalce:
*konji
*osli

26

kako se razlikujejo konji in osli od ostalih prežvekovalcev?

- so rastlinojedi,
- kavdalni fermentatorji, samo en želodec imasta za razliko od ostalih prežvekovalcev

27

opiši sialžo

- konzerviranje zelene krme v anaerobnih pogojih
- podaljšana obstojnost krmila
- mikrobna proizvodnja kislin (mlečnokislinske bakterije)

28

neugodni pogoji siliranja - katere bakterije so notri?

- maslenokislinske bakterije
- ocetnokislinske bakterije

29

kaj najpogosteje siliramo?

travo
travno-deteljne mešanice
koruzo
listje in glave sladkorne pese

30

kaj se zgodi če stvar, ki jo siliramo onesnažimo z zemljo?

- neustrezni pogoji siliranja
- razvoj škodljivih patogenih abkterij